Borza je pri vrednotenjih posameznih podjetij in tudi celotnih industrij včasih velikokrat pretirano optimistična, včasih pa tudi pretirano pesimistična. Razlike v vrednotenju so velikokrat najbolj vidne, ko primerjamo različne industrije in podjetja, ki so trenutno pod ali precenjena, ter pričakovanja, ki jih imajo vlagatelji od njih. V tem članku si bomo tako pogledali industrijo urana in razliko med vrednotenjem in ekonomskimi dejstvi podjetij kot je Cameco, za konec pa bomo ta pesimistični pogled zrcalno primerjali z nadstandardnimi pričakovanji vlagateljev podjetja Beyond Meat, v popolnoma različni industriji rastlinskih nadomestkov mesa.

Razmere na trgu urana so iz vidika proizvajalcev trenutno zelo zanimive, da bi razumeli potencialne priložnosti in trenutno stanje pa je potrebno pogledati njegovo zgodovino. Leta 2019 je bilo proizvedenih 53,656 ton urana, kar je 79% povpraševanja. Največ urana se proizvede v Kazahstanu (22,808 ton), Kanadi (6938 ton) in Avstraliji (6613 ton), skupaj več kot dve tretjini svetovne proizvodnje v teh treh državah. Nesreča v Fukushimi leta 2011 je sprožila zelo dolg trend padajočih cen urana, ta efekt pa je še poslabšala relativna neefektivnost trga z uranom v primerjavi s trgom zlata ali sreba, kjer se spremembe v cenah hitreje odražajo na proizvodnji. Zaradi prevladujočih dolgoročnih pogodb nukleark s proizvajalci urana, le-ti niso občutili zmanjšanja povpraševanja in padca trenutnih cen takoj, proizvodnja je namreč rastla vse do leta 2016. Od leta 2017 naprej so mnogi proizvajalci, vključno z velikani industrije kot je Cameco, zmanjšali proizvodnjo, saj se ta pri trenutnih cenah ni več izplačala. V luči ponovnega interesa za nuklearno energijo zadnjih let, še posebej v Indiji, Rusiji in na Kitajskem pa svetovna poraba urana ponovno raste, medtem, ko je proizvodnja iz leta v leto manjša.

Na Kitajskem, kjer je trenutno operativnih 48 reaktorjev, je v izgradnji 10 novih nuklearnih reaktorjev, do konca leta 2030 pa naj bi zgradila skupaj 80 novih reaktorjev. Za tako velik vložek v nuklearno energijo, se je Kitajska odločila predvsem zaradi prevelike odvisnosti od uvoza premoga in mednarodnega pritiska zaradi negativnih posledic, ki jih imajo termoelektrarne na okolje. Iz podobnih razlogov se je za svoj vložek v jedrske elektrarne odločila tudi Indija. Trenutno je tam v izgradnji 7 jedrskih elektrarn, do leta 2050 pa naj bi sledilo 42 novih. Tudi v Rusiji se trenutno gradijo 4 jedrske elektrarne, povečane investicije v ta sektor pa sta oznanili tudi Brazilija in Združeni Arabski Emirati. Trenutno je na svetu aktivnih 442 jedrskih elektrarn. Pri vseh novogradnjah, ki so v planu, bi lahko to število narastlo na 500 do 600, kar vključuje zaprtje polovice starih elektrarn. Po napovedi WNA (World Nuclear Association), bi lahko povpraševanje v naslednjih nekaj leti narastlo na več kot 90.000 ton urana letno, kar pomeni 2% rast. To sicer ni visoka rast, vendar pa je v kombinaciji s trenutno že obstoječim proizvodnim primanjkljajem, ki se zgolj še povečuje, pomemben faktor, ki bi lahko prispeval k dvigu cen urana v prihodnjih mesecih ali letih (kliknite na sliko).

NEK1

Operaterji nuklearnih elektrarn so se v zadnjih letih zanašali na kupovanje urana po trenutnih cenah na trgu, primanjkljaj proizvodnje pa se je nadomeščal z alternativnimi viri urana kot so npr. različni razorožitveni programi po svetu. Razstavljena jedrska orožja so leta 2006 pokrila 37% povpraševanja po uranu, do danes pa je ta procent padel na 4%. Dodatno bo do konca leta 2020 poteklo okoli 90% vseh dolgoročnih pogodb za odkup urana med operaterji jedrskih elektrarn in proizvajalci urana. Dejstvo je, da se trg ne bo mogel v nedogled zanašati na tako kratkovidne rešitve. Premajhno proizvodnjo, ki je posledica prenizkih cen urana in pomanjkanje, ki ga bo sprožila, bodo operaterji nukleark slej kot prej občutili, vrnitev k bolj dolgoročnim pogodbam kot posledica dviga cen urana zaradi povečanega povpraševanja pa bi lahko tako povzročila še večji dvig cen. O dvigu cen urana se govori že nekaj let, pa se le-ta do sedaj ni zgodil. Edina sprememba, ki bo morda končno nakazala konec trenda padanja, bo morda vpliv koronavirusa na proizvodnjo. Zaprtje mnogih rudnikov zaradi le-tega, je v kombinaciji z že tako zmanjšano proizvodnjo marca letos sprožilo skoraj 40% dvig cene urana, ki je dosegla najvišjo vrednost v zadnjih 4 letih. Glede na trenutne razmere izgleda daljši trend dviga cen skoraj neizogiben, morda se je celo že začel (kliknite na sliko).

NEK2

Zanimivo je tudi trenutno dogajanje v Ameriki, kjer se je v zadnjih letih, še posebej pod Trumpovo vlado, povečal interes za ponovni zagon ameriške jedrske industrije, predvsem na strani proizvodnje. Amerika ima največ jedrskih elektrarn na svetu (98), ki proizvedejo 20% potrošene elektrike v Ameriki na letni ravni. Ameriške jedrske elektrarne pa se za zalogo urana skoraj 100% zanašajo na uvoz, 40% urana dobavijo iz območja bivše Sovjetske zveze (Rusija, Kazahstan in Uzbekistan) zgolj 2% urana pa se proizvede v ZDA, kar predstavlja tveganje za ZDA, še posebej če se bo mednarodno povpraševanje po uranu v kratkem znatno povečalo. Trumpova vlada je v začetku leta tako naznanila, da bo naslednjih 10 let vsako leto odkupila za 150 mio. USD urana od domačih proizvajalcev. Skupaj z drugimi ukrepi za protekcijo ameriške proizvodnje urana ta ukrep predstavlja največjo podporo za jedrsko energijo v ZDA od 50ih let prejšnjega stoletja. Ukrepi trenutno še niso bili sprejeti, vendar pa vsekakor predstavljajo zanimivo priložnost za investicijo v ameriške proizvajalce urana, še posebej v kombinaciji z vsemi zgoraj omenjenimi okoliščinami.

Od tega bo lahko profitiral tudi kanadski proizvajalec urana Cameco (CCJ), ki si ga bomo v nadaljevanju pogledali bolj podrobno. Kar se tiče sposobnosti kritja kratkoročnih obveznosti s kratkoročnimi sredstvi je CCJ nedvomno v najboljši situaciji med javnimi proizvajalci urana, saj je s svojimi večkratniki (current ratio, quick ratio in razmerje med dolgom in lastnim kapitalom) pripravljen tudi na podaljšan trend nizkih cen urana. CCJ se zdi glede na omenjene razmere na trgu urana kot najbolj varna špekulacija, saj je eden izmed največjih proizvajalcev urana na svetu in trenutno navkljub zaprtju večjega dela svojih operacij še vedno služi s kupovanjem in prodajo urana na trgu. Z oprijemljivim procentom svetovne proizvodnje in obsežnimi dokazanimi zalogami urana v zemlji Cameco, ki ima v lasti tudi največji rudnik urana na svetu, nedvomno nudi večjo mero sigurnosti.

Dejstvo je tudi, da je leta 2010, pred nesrečo v Fukushimi, Cameco proizvedel cca 10,300 ton uranovega koncentrata, leta 2019 pa 4,100 ton, na letni ravni pa je zgolj z rudniki najboljšega ranga sposoben proizvesti kar 17,300 ton uranovega koncentrata. Leta 2010 in v letih pred tem je CCJ naredil več kot 450 milijonov USD neto dobička letno, kar bi glede na trenutno tržno kapitalizacijo pomenilo razmerje med tržno vrednostjo delnice in dobičkom okoli 10. Glede na dejstvo, da je svetovna poraba urana višja kot takrat, da se bo v prihodnosti po vsej verjetnosti še povečevala in glede na potencialen pozitiven pritisk na cene urana ni pretirano sklepati, da bo Cameco znatno povečal svojo proizvodnjo. V kombinaciji z višjo ceno urana, pa bi to posledično pomenilo tudi povečanje prihodkov. Premik cene urana v prihodnosti je seveda težko natančno napovedati, in s tem tudi pričakovanja do CCJ-jevih prihodkov, vendar je tudi pod pogojem, da ne doseže nivojev iz leta 2010, relativno poceni vrednoten.

Glede na dolgotrajni medvedji trend v industriji urana, so se vse delnice pred izbruhom koronavirusa prodajale po najnižjih valuacijah zadnjih 10 let, valuacije pa so na začetku izbruha koronavirusa še dodatno padle. 40% dvig cen urana v zadnjih nekaj mesecih pa se je nato odrazil tudi na cenah omenjenih delnic, vendar je to služilo zgolj kot korekcija padca povezanega s koronavirusom, cene so namreč še vedno na poprej omenjenih nizkih nivojih. Industrija urana seveda ni brez tveganj, saj se na primer za svojo rast v prihodnosti zanaša predvsem na azijske države, ki bi v primeru recesije najbrž upočasnile gradnjo jedrskih elektrarn in s tem povpraševanje, vendar pa so podjetja kljub temu trenutno precej konzervativno vrednotena.

Polarno nasprotje pričakovanj vlagateljev v povezavi z industrijo oziroma določenim podjetjem znotraj industrije pa se kaže pri trenutnem vrednotenju ameriškega podjetja Beyond Meat, ki proizvaja in trži rastlinske nadomestke mesa, na borzi pa kotira slabo leto in pol.

Beyond Meat je iz leta 2018 na 2019 po prihodkih zrastel za skoraj 239%, povprečna letna stopnja rasti zadnjih treh let pa je 163,8%. Visoka stopnja rasti prihodkov se odraža tudi na ceni delnice, ki je po vseh merilih precej visoka. Razmerje med tržno vrednostjo delnice in letnimi prihodki je 22,55, saj je tržna kapitalizacija podjetja trenutno cca. 9 mrd. USD, prihodki zadnjih 4 četrtletij pa znašajo cca. 400 mio. USD. Valuacije so tako visoke kljub dejstvu, da poslovanje podjetja z močno rastjo operacij v preteklih letih še vedno ni dobičkonosno, prav tako ne generira prostih denarnih tokov. Izguba se je sicer zmanjšala, poslovanje pa bo po vsej verjetnosti pri nadaljnji rasti v prihodnjih letih postalo profitabilno, vendar to ni dovolj, da bi upravičevalo visoko premijo po kateri se delnica trguje.

Eden največjih proizvajalcev mesnin na svetu, Tyson Foods ima neto operativno maržo 4,3%. Rastlinski nadomestki za meso, ki jih proizvaja med drugim Beyond Meat, vsekakor niso cenovno ugodni za proizvodnjo, kar se kaže tudi na izgubah, ki jih podjetje vsako leto beleži. Prav tako v industrijo vsako leto vstopi več podjetij, poleg podjetja Impossible Foods, so se pridružila tudi večja podjetja, kot je Kellog’s Co. In Nestlé. Tudi ko (če) Beyond Meats spravi svoje operacije na zeleno vejo, je glede na obstoječo industrijo mesnin in razvoj industrije rastlinskih nadomestkov malo verjetno, da lahko družba računa na visoke marže. Neto marža 5% se tako najbrž zdi še optimistična.

Še dodatna potencialna ovira za Beyond Meat in njegovo rast v prihodnosti pa je razvoj industrije same. Že nekaj let so na trgu prisotna raziskovalna podjetja, ki razvijajo postopke umetnega vzgajanja mesa, ki po eni strani reši večino problematik tradicionalne mesne industrije, po drugi pa potrošniku še vedno nudi izkušnjo pravega mesa. Napredek v regulaciji teh živil in njihova prodaja bi lahko še dodatno vzela tržni delež rastlinskim nadomestkom mesa. Tyson Foods, ki je leta 2016 kupil 5% delež Beyond Meats, je pred prvo javno ponudbo delnic Beyond Meats svoj delež prodal, z naložbami pa se je osredotočil na podjetja, ki raziskujejo umetno vzgojeno meso. Nekatera sredstva je nato vložil v vodilna podjetja na področju umetno vzgojenega mesa kot so Memphis Meats in Future Meat Technologies.

Beyond Meat bo po vsej verjetnosti preživel in ohranil del trga rastlinskih nadomestkov mesa, tudi če na trg pridejo substituti kot je umetno vzgojeno meso. Bolj vprašljiva pa je rast družbe, še posebej stopnja rasti, ki jo trenutne valuacije pričakujejo. Pod pogojem, da postane dobičkonosna, je družba sodeč po poslovnih izkazih zdrava, vendar pa trenutni večkratniki, po katerih se delnica prodaja, na dolgi rok najverjetneje niso vzdržni. Tudi relativno nizko razmerje med dolgom in lastnim kapitalom  v prihodnjih letih ne bo ostalo na teh nivojih, saj bo moral BYND sredstva za ekspanzijo operacij črpati na račun novega dolga, ali pa bo moral izdati nove delnice.

Dva obraza borze smo v tem članku prikazali na primeru industrij urana in rastlinskih nadomestkov mesa, vendar bi lahko popolnoma enake razlike prikazali na katerikoli drugi kombinaciji dveh ali več industrij, ki so trenutno priljubljene ali osovražene. O tem pojavu je navsezadnje pisal že vlagateljski guru Phil Fisher v knjigi Common Stocks and Uncommon Profits, kjer je ugotovil, da je ciklično menjavanje vrednotenja istih industrij in podjetij znotraj njih enako pogosto povezano zgolj z drugačnim pogledom na ista dejstva kot z dejanskimi spremembami dejstev o določeni industriji oz. podjetju znotraj le-te. Fisher je v povezavi s to tematiko potencialnega vlagatelja v podjetje najbolj opozarjal prav na nevarnosti vlaganja v podjetje znotraj industrije, ki je trenutno zelo priljubljena, saj lahko prav v tej situaciji zelo hitro pride do preveč optimistične interpretacije obstoječih dejstev.

Omejitev odgovornosti

To publikacijo izdaja CM-Equity AG (“CM-Equity”) in je namenjena distribuciji v Zvezni republiki Nemčiji in Sloveniji samo za profesionalne vlagatelje, ki kupijo ali prodajajo prenosljive vrednostne papirje za svoj račun ali za račun drugih v okviru njihovega posla, poklica ali zaposlitve. Ta publikacija je namenjena samo naslovnikom. Brez pisnega soglasja CM-Equity AG se ne sme kopirati ali distribuirati katerikoli drugi osebi v celoti ali delno. Ta objava je na voljo samo za splošne informacije in je zaupne narave. Vse morebitne naložbene možnosti obravnavane v tej publikaciji, morda ne bodo primerne za določene vlagatelje, ker je to odvisno od njihovega posebnega naložbenega cilja ali časovnega obdobja ali v okviru njihovega celotnega finančnega položaja. Prav tako ta publikacija ne more biti nadomestilo za pridobitev neodvisnega svetovanja. Za to se obrnite na svojega investicijskega svetovalca.

Pošiljanje te publikacije je v nekaterih jurisdikcijah lahko omejena z zakonom in osebe v teh jurisdikcijah v katerih je ta objava prisotna, se morajo obveščati in upoštevati take omejitve. V Združenem kraljestvu se ta publikacija ali njegova kopija distribuira samo (a) osebam, ki imajo poklicne izkušnje v zadevah v zvezi z naložbami iz člena 19 (1) Zakona o finančnih storitvah in trgih iz leta 2000 ( Finančna promocija) Odredba 2001 (“Odredba”) ali (b) subjektom z visoko neto vrednostjo iz člena 49 (2) (A) do (D) sklepa in drugim osebam v skladu s členom 49 (1) Odredbe (vse te osebe skupaj imenovane “Ustrezne osebe”). Vsaka oseba, ki ni ustrezna oseba, ne sme delovati ali se zanesti na to publikacijo ali katero koli vsebino.

Ta objava ne pomeni priporočila za nakup ali ponudbe za prodajo vrednostnih papirjev in se ne razlaga, kot da predstavlja ponudbo za sklenitev pogodbe o svetovanju. Ta publikacija niti noben njen del ne vzpostavlja podlage za noben sporazum ali druge obveznosti katere koli vrste. Družba CM-Equity AG in njene hčerinske družbe / podružnice ne prevzemajo odgovornosti za obveznosti, ki izhajajo iz objave in / ali uporabe te publikacije ali njene vsebine. Niti družba CM-Equity AG niti njene podružnice ne jamčijo za točnost ali popolnost informacij, ki se uporabljajo za to objavo. Nič v tej publikaciji se ne sme razlagati kot predstavitev takšnega poroštva. Uporabljene informacije niso bile neodvisno preverjene. Izražena mnenja izražajo sedanjo presojo analitika, ki je to publikacijo pripravil v povezavi s svojo poklicno dejavnostjo in se lahko spremeni v skladu s prihodnjimi dogodki in razvojem. Izraženi pogledi ne odražajo nujno mnenja družbe CM-Equity AG ali katere koli njene hčerinske družbe / podružnice. Pridržujemo si pravico, da kadar koli in brez predhodnega obvestila spremenimo mnenja, izražena v tej publikaciji. CM-Equity AG je morda izdal druge publikacije, ki niso skladne z zaključki v tej publikaciji. Te publikacije lahko odražajo različne predpostavke, stališča in analitične metode analitikov, ki so jih pripravili. Pretekla uspešnost se ne sme uporabljati kot indikacija ali jamstvo za nadaljnjo uspešnost in nobena predstavitev ali garancija, izražena ali implicitna, ne bo sprejeta glede prihodnjega delovanja. Ta objava se distribuira po elektronski in navadni pošti profesionalnim vlagateljem, od katerih se pričakuje, da bodo sprejemali svoje naložbene odločitve brez nepotrebnega zanašanja na to publikacijo.

Vse cene delnic, omenjene v tej publikaciji, so zapiralne cene sistema SMART Routing na platformi Interactive Brokers ali kadar to ni na voljo, so cene pridobljene iz lokalnih borz od trgovalnega dne pred dnevom objave.

Obvezne informacije

CM-Equity AG je družba s sedežem v Münchnu, ki jo upravlja Zvezni nadzorni organ za finance, Marie-Curie-Straße 24-28, D-60439 Frankfurt.

Datum raziskave: 21.9.2020
Priporočilo: /
Ciljna vrednost: /
Navzkrižje interesov (ključ): /

Posebna razkritja v skladu z oddelkom 34b odstavek 1 št. 1 Nemški zakon o trgovanju z vrednostnimi papirji in odlok o analizi finančnih instrumentov.

Oddelek 34b Zakona o trgovanju z vrednostnimi papirji v Nemčiji v povezavi z Odlokom o analizi finančnih instrumentov zahteva, da družba, ki pripravi analizo vrednostnih papirjev izpostavi morebitno navzkrižje interesov glede na analizirano družbo, ki je predmet analize. Predpostavlja se, da obstaja navzkrižje interesov zlasti, če ima podjetje, ki pripravlja analizo vrednostnih papirjev

–  več kot 5% delež v osnovnem kapitalu analizirane družbe, ki je predmet analize,

– je bilo član sindikata, ki je v preteklih 12 mesecih prevzel svoje vrednostne papirje,

– služi kot ponudnik likvidnosti za vrednostne papirje analizirane družbe na podlagi obstoječe imenovane sponzorske pogodbe,

– opravlja storitve investicijskega bančništva za analizirano družbo v zadnjih dvanajstih mesecih, za katere je bilo ali bo plačano nadomestilo,

– je stranka v dogovoru z analizirano družbo, ki je predmet analize v zvezi s pripravo priporočila,

– ali katero koli od njenih povezanih družb redno trguje z vrednostnimi papirji, ki jih izdaja analizirana družba, ali vrednostnimi papirji, ki temeljijo na teh vprašanjih,

– ali ima analitik, ki zajema izdajo, druge pomembne finančne interese v zvezi z analizirano družbo, ki je predmet te analize, na primer, da ima sedež v odborih družbe.

Ključ 1: Analizirana družba je aktivno zagotovila informativno gradivo za pripravo te publikacije.

Ključ 2: Ta publikacija je prilagojena analizirani družbi in je bila pred objavo spremenjena.

Ključ 3a: Analizirana družba ima v lasti več kot 5% osnovnega kapitala družbe CM-Equity AG in / ali družbe, pridružene CM-Equity AG.

Ključ 3b: CM-Equity AG in / ali družba, ki je povezana z njim, in / ali analitik, ki je pripravil to objavo, ima v lasti več kot 5% osnovnega kapitala analiziranega podjetja.

Ključ 4: CM-Equity AG in / ali družba, ki je povezana z njim, služi kot ponudnik likvidnosti za delnice družbe, ki je predmet analize, na podlagi obstoječe pogodbe o ustvarjanju trga ali pogodbe o ponudbi likvidnosti.

Ključ 5: CM-Equity AG je kot ponudnik delnic izdajatelja deloval kot glavni vodja ali vodilni vodja in je imel prevzete delnice izdajatelja v dvanajstih mesecih pred objavo

Ključ 6: Družba CM-Equity AG in / ali družba, ki je povezana z njo, in / ali avtor te publikacije je brezplačno pridobila deleže analizirane družbe ali za nadomestilo pod navedeno ciljno ceno in pred javno ponudbo delnic.

Ključ 7: Družba CM-Equity AG in / ali družba, ki je povezana z njo, je bila v zadnjih dvanajstih mesecih ali v istem obdobju predmet dogovora o storitvah v zvezi s transakcijami investicijskega bančništva z analizirano družbo ali na podlagi takega sporazuma.

Ključ 8: CM-Equity AG in / ali družba, ki je povezana z njim, prejema prihodke od provizij, ki izhajajo iz komercialnih dejavnosti, iz analizirane družbe.

Ključ 9: CM-Equity AG in / ali družba, ki je z njo povezana, redno trguje z vrednostnimi papirji, ki jih izdaja analizirana družba ali eno od njegovih podružnic.

Ključ 10: Član upravnega odbora družbe CM-Equity AG in / ali avtor te publikacije je član nadzornega sveta analizirane družbe.

Točka 11: Ta publikacija je pogodbeno delo za plačilo, ki ga sproži in plača analizirana družba.

Ključ 12: Ta publikacija je pogodbeno delo za plačilo, ki ga začnejo in plačujejo delničarji ali podporniki analizirane družbe.

Ključ 13: CM-Equity AG in / ali povezana družba

Priporočila za naložbe (12-mesečno investicijsko obdobje)

Kupi: pričakujemo, da se bo cena zrasla za vsaj 20% in presegla merilo (benchmark) za več kot 10%.

Drži: pričakujemo, da se bo cena delnice gibala v okviru 10% merila (benchmarka).

Prodaj: Pričakujemo, da se bo cena delnice znižala za vsaj 20% in izgubila v razmerju z merilom (benchmarkom).

Merilo (benchmark) za delnice analizirane v tej publikaciji je DAX.

Izjave v skladu z oddelkom 34b nemškega Zakona o trgovanju z vrednostnimi papirji in Odlok o analizi finančnih instrumentov.

Viri informacij

Informacije, ki jih vsebuje ta publikacija izhajajo iz skrbno izbranih javnih virov, za katere menimo, da so primerni, zlasti od ponudnikov finančnih podatkov, lastnih publikacij izdajateljev in drugih javnih medijev.

Načela in metode vrednotenja

CM-Equity je za pripravo te objave uporabil metode temeljne analize delnic ter kvantitativne / statistične metode in modele (med drugim pristope vrednotenja iz preteklosti, metode vrednotenja na podlagi premoženja ali metode vsote delov, modeli popustov ali pristop gospodarskega dobička, večplastni modeli ali primerjave skupine). Modeli vrednotenja so odvisni od makroekonomskih dejavnikov, kot so devizni tečaji, obrestne mere, surovine in predpostavke o gospodarstvu. Poleg tega vpliva na vrednotenje podjetij tudi tržni sentiment in politični razvoj.

Vrednotenje temelji tudi na pričakovanjih, ki se lahko hitro in brez predhodnega obvestila spreminjajo, odvisno od razvoja, značilnega za posamezne panoge. Zato se lahko naša priporočila in cenovni cilji, ki izhajajo iz modelov, ustrezno spremenijo. Naložbene ocene, povezane s 12-mesečnim obdobjem so odvisne od tržnih pogojev in lahko predstavljajo samo povzetek. Ocene bi se dejansko lahko dosegle hitreje ali počasi, kot je bilo pričakovati, ali pa jih je treba popraviti navzgor ali navzdol.

Izjava analitika

Avtorjevo nadomestilo ni bilo niti neposredno niti posredno povezano z naložbenimi priporočili ali stališči, izraženimi v tej publikaciji.

Organizacijske določbe za preprečevanje navzkrižja interesov

Da bi preprečili navzkrižja interesov, CM-Equity AG ločuje poslovne enote z dostopom do zaupnih podatkov (zaupnih enot) od svojih raziskovalnih enot s funkcionalno in / ali posebno ločitvijo ali z vzpostavitvijo dovoljenja za dostop do podatkov. Zlasti investicijske bančne enote in enote drugih finančnih svetovalnih dejavnosti ter dejavnosti kapitalskega trga so ločene s fizičnimi in nefizičnimi mejami od raziskovalne službe CM-Equity AG. To ločitev operativnih enot družbe CM-Equity AG nadzira enota, neodvisna od trgovinskih, podjetniških in transakcijskih enot (Skladnost –»Compliance«). To zagotavlja, da se informacije, ki se nanašajo na borzno ceno, ne zlorabljajo ali nezakonito prenašajo na enote z dostopom do javno dostopnih informacij.